Trenutno prazno: 0.00€
tomazmonika
- 24. 4. 2024
- Comment 0
Kopriva zaseda visok prestol med zdravilnimi rastlinami. S svojo pekočo vnemo je povsem svojstvena in znana za lajšanje številnih težav.
Kopriva po svojem izgledu dominira z močno zeleno barvo in skriva tudi belo rumenkaste cvetove. Zelena barva je povezana s predelom srca in srčnega obtoka. Se kar poklopi, saj je glavni adut koprive čiščenje in izboljšanje krvi. Njeni beli cvetovi govorijo o čistilni moči, ker so malo rumenkasti kažejo na predel pleksusa. Kar dobro je znano, da kopriva deluje tudi na tem predelu, saj spodbuja izločanje vode in čiščenje sečnih poti.
Po okusu je kopriva nevtralno zeliščnega okusa, kar kaže na bogato mineralno vrednost. To potrdi tudi to, da raste na humusno bogatih tleh. In res je kopriva znana po veliki vsebnosti železa in tudi drugih mineralov kot so magnezij, natrij, kalij, fosfor, kalcij…
Kopriva daje osnovne znake, pa vendar v sebi skriva še veliko. Znanka mi je poročala, kako si je s pomočjo koprive končno uredila navale krvi in nespečnost, ki jo pesti v zrelostnem obdobju. Poročala je celo, da pozna še nekaj prijateljic, ki so si prav tako s pomočjo pitja koprive uredile težave v meni. Torej vpliv koprive na srčni obtok presega le čiščenje krvi.
Kopriva ima še eno povezavo s krvjo in sicer zaustavlja krvavitve. Kadar se borimo s kakšnimi podaljšanimi menstruacijami ali drugimi notranjimi krvavitvami, je kopriva dobrodošla pomoč. Še močnejši za takšne primere je plešec – naj njim sem prav očarana. Seveda, notranje krvavitve so resna stvar in je nujen obisk zdravnika.
Kopriva nas preseneti tudi pri sečnih poteh. Spodbuja izločanje vode, ampak kar precej agresivno. Včasih tako močno draži (morda tu izraža svojo pekočo moč), da je prav neprijetna. Zbada, peče, stalno sili k izločanju. Zato jo pri težavah s sečnimi potmi vedno kombiniram z npr. brezovimi listi, njivsko preslico, mlečnim ovsom, zlato rozgo,… Vendar to njeno bolj agresivno delovanje pokaže le pri pitju poparka. Kadar iz nje pripravljamo dolgotrajnejši namok ali tinkturo, pa ta njena lastnost ni tako očitna. Pravzaprav ob pitju namoka komaj zaznamo, da spodbuja izločanje vode.
Morda pa je ravno ta poriv k izločanju vode razlog, da je kopriva uspešna tudi pri težavah s prostato. S svojim protivnetnim delovanjem in vplivom na sečila, so nam že poročali, da si z njo lajšajo težave s prostato.
Vendar se tudi tukaj seznam koprivinih vrlin ne konča. Pri težavah s kožo, še posebej pri alergijah, je kopriva notranja pomočnica. Od zunaj lahko uporabljamo mazilo (npr. iz ognjiča , prave lakote, sivke, smilja,…). Ampak k čisti koži pripomore tudi pitje čistilnih čajev, ki spodbuja delovanje limfnega sistema in s tem odvaja nečistoče in omogoča boljše celjenje. Poleg koprive, ki v takšnem čaju res ne sme manjkati, lahko dodamo tudi mlečni oves, rman, njivsko preslico, zdravilni čistec, brezove liste, regrat…
Še bi lahko naštevala o močeh koprive. Njeno protivnetno delovanje ji daje mesto v čajih pri prehladu ali drugih vnetjih. Z vtiranjem tinkture si lahko lajšamo težave z revmo, saj izboljša prekrvavitev. Kot je sama vsa kosmata, smo tudi mi lahko bolj poraščeni z uporabo koprive – že dolgo znana, da izboljšuje rast las.
In kako jo pripravljamo. Še posebej spomladi je čudovit čaj iz svežih vršičkov in sicer 3-4 vršičke prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo stati 10 minut. Čaj potem počasi pijemo v roku kakšne ure.
Za boljšo kri, več mineralov in tudi urejanje hormonov, pa je odličen koprivin namok – dve pesti suhih kopriv prelijemo z litrom vrele vode in pustimo stati 5-10 ur. Precedimo in počasi pijemo čez dan. Hranimo v hladilniku.
Kopriva je dobra tudi v tinkturah – če boste uporabljali suhe koprive je dovolj že 30% alkohol. Pri svežih vzemimo malo višji odstotek, saj sveža vsebuje tudi kar precej vode. Sama v tinkturi kombiniram svežo in suho. Nizek delež alkohola pa je pomemben, da dobimo tudi čim več mineralov, ki se v vodi bistveno bolje izločajo kot v alkoholu.
Kopriva je res dobra pomočnica, ki vztrajno raste tudi v okolici naših domov. Želi nam pomagati. Še opekla nas bo, da jo ne bi spregledali.
